»Ne bodem je, nikakor ne; in vrh tega je tvoja prisiljena primera jako slaba,« pravi slikar, pred oficirja stopivši. »Odpusti mi, prijatelj, pa zdi se mi, da je tebi ta stran človeškega srca čisto neznana; in to, ljubi moj, ti ne daje nikakršne pravice, vleči jo k tlom ter smešiti jo.« Gernau je potem hladnokrvno pušil svojo cigaro in nekov vesel izraz ni hotel izginiti z njegovega lica.