Franceta pa je dal materin brat, duhovnik na Goriškem, v šole. Podpiral ga je, kolikor je mogel, in, ko je opazil, da ima nečak njegov poseben talent za slikarstvo, poslal ga je v Benetke in v Rim. Mladi mož ‒ imel je sedaj štiriindvajset let ‒ izdelal je bil tam že nekaj lepih slik, katere so vzbudile pozornost večjih krogov, in vsi prerokovali so mu najslavnejšo prihodnost.