Pred njim v daljavi dvigale so se visoke planine, v podnožju pa venčali so jih po nižjih goricah gosti lesovi. Sonce lesketalo se je v tisočerih rosnih kapljah po visoki obpotni travi in hladna jutranja sapa prinašala je potniku zadnje glasove postiljonovega roga. Urno je korakal po kolovozu in, ko dospe čez majhen griček, ugleda pod seboj veliko vas ‒ Rodico jo je imenoval postiljon ‒ in za njo kake četrt ure oddaljeni grad, o katerem smo govorili.