»Nič, nič - le pojdite!« veli s hripavim glasom, osorno in zapovedujé, kakor ga ni čul sluga še nikoli. Preplašen odide, zunaj v prvi sobi pa pripoveduje pisarjem, da je moral sodnik prejeti čudno pismo - kdo ve - kdo zna? In vse ugiblje, naposled pa si tudi vsi sporazumno namežiknejo.