Petru se je to vabilo malo nenavadno zdelo, a šel je vendar za deklico po razsvetljenih stopnicah. »Mi stanujemo visoko!« smeje se Helena, zapazivši, da Vran v tretjem nadstropju gleda, bode li konec stopnic ali ne. V četrtem nadstropju je odprla Helena vrata mostovžu in malo potem je stal Peter v nizki, pa prostorni sobi pred postarno gospo, katera ga je ogledovala nezaupljivo in ne da bi zinila besedico.