V spodnjem koncu vrta stoji zelena lopa, katero krije z debelimi grozdi obložena vinska trta, in pred njo sloni nocoj ob trdni leseni ograji visokoraščen mož, čigar oprava nam kaže njegov stan: grmski župnik, gospod Janez. Od tu se odpira krasen razgled čez daljno ravnino, po kateri se vije srebrnemu traku enak širok potok in poleg njega bela, prašna cesta. Tja, na cesto je upiral župnik neprestano svoje oči ter časih zakril čelo z desnico, ako mu je zahajajoče sonce temnilo pogled.