Že ime samo bode grozno bolnikom! Dohtar Konec prihaja ‒ na koncu si ‒!« A župan je z blestečo dialektiko zavrnil te opazke in opozarjal na to, da ravno ime samo ob sebi priporoča gospoda ‒ saj bode lahko rekel: »‒ dohtar Konec prihaja ‒ konec bode tvojim ‒ bolečinam, bolezni tvoji«; in potem je gospod župan še omenil, da je dohtar Konec edini prošnjik za razpisano mesto, in stvar je bila gotova; novi zdravnik je bil sprejet z vsemi glasovi proti enemu; kajti edini nasprotnik se ni dal prepričati po dialektiki niti ga ni premagala okolnost, da ni izbora.