Vtem ko je ona družba rešetala to za trg jako važno stvar, sedel je Hrast doma ter bral pisma nekdanje svoje ljubice Katinke. Do zdaj tega ni bil še nikoli storil, v vseh minulih letih ne. Ona mehka, gorka ženska roka, katero je držal pred nekoliko dnevi v svoji, spomin na Elzin smehljaj, na nje pogled in pa ta močni omamljivi duh vijolic na oknu ‒ vse to je zakrivilo, da so mu vstajali tako živi spomini na oni minuli kratki čas, ko je tudi on objemal in pritiskal k sebi vitko deklico.