Kadar jih najmanj potrebujemo, najmanj pričakujemo, stopijo nam pred oko in na uho nam zvene nekdanji znani in, kakor smo sami mislili, pozabljeni glasovi. Ni treba, da bi človek štel petdeset let in da bi imel za seboj burne ali vsaj nemirne dni; tudi mladega, čigar pot je vodila do zdaj vedno po varnem, ravnem svetu, tudi njega posilijo take bridke ure: saj je ni žive duše na svetu, katera bi mogla mirno reči o sebi, da se ji ni ničesar kesati, ničesar sramovati. Taka se je godila zadnje dni doktorju.