In med to buteljo in črno kavo se je domislil, da mora z Boletom o neki pravdni stvari govoriti. »Izvrstno!« zamrmral je sam pri sebi in sklep, da pojde takoj tja, bil je gotov. Zatem pa se ga je polastila neka vesela nepotrpežljivost kakor vsakega, kdor ve, da bode nekaj doživel, kar mu dolgočasno enakomernost prežene.