»Prilike nisem imela do sedaj, zahvaliti se vam, gospod doktor, za prijazni spomin,« dejala je mehko, kakor je le ona znala s svojim zvonkim glasom, in iz njenih temnomodrih oči se je posvetil čuden ogenj. Hrast je kakor neizkušen mladenič obrnil pogled v stran. »Ne šalite se, milostiva ... « dejal je in jezik mu je bil nekako okoren.