Pa zdaj je bil že sredi reke in plavati je moral ‒ pa ne proti bregu do vrbovja, kjer bi se bil prijel za šibino, ne, ne; plavati je moral sredi reke, naprej, le naprej; kam ‒ tega sam ni vedel; spustil se je po burnem toku ‒ le naprej, naprej in le ‒ na površju, četudi sredi penečih valov.
Bolè je spremljal njo dalje proti središču vse družbe, kjer so sedele druge gospe, in Hrast se je nehote obrnil za njima. Pa niti dveh korakov ni storil, kar ga ustavi Boleška. »Ah, gospod doktor, ste li še med živimi?«