Rekel tudi ni ničesar. »Ah, doktor Hrast,« deje le-ta z melodioznim glasom in lahek smehljaj ji zaigra na ustnih, »pa vi vendar niste oni doktor Hrast, kateri je bil pred več leti koncipient pri mojem stricu na Dunaju?« Doktor bi bil skoro dejal: »Da, jaz sem oni!« pa spomnil se je še o pravem času, kako neumen bi bil tak odgovor; in zvit je bil tudi ta doktor.