»Neumnost, grozna neumnost!« siknil je ter zmajal rame, kakor bi hotel nekaj otresti; obraz mu je bil nenavadno resen. Ko je pa nekoliko trenutkov pozneje korakal čez trg proti gostilni, kjer je zdaj navadno obedoval, bil je zopet stari doktor Hrast.
DVANAJSTO POGLAVJE »Radovedna sem, kako vam bode ugajala naša kresna veselica,« dejala je Boleška svoji sosedinji v vozu, ko sta se odpeljali pozno popoldne od Medenove pristave.