Toda stojte, meni se zdi, da ima prav rumenkaste, svetloplave ‒ oh, da, da; še čudno se mi je zdelo ‒ črne oči in tako svetle lase!« Hrast je na videz malomarno odkimal, a zobe je tiščal vkup in rekel bi bil kmalu na glas: »Ona je Katinka je!« Ne dolgo potem je odšel domov; tam pa še niti klobuka niti vrhnje suknje ni odložil, nego iskati je jel po predalih svoje mize ter naposled res izvlekel ono pismo.