Sodnik Majaron se je brigal za vse lastnosti vsakega prišleca, adjunkt Megla pa samo za ženstvo. Drugi so uvrstili svoje zanimanje med ta dva različna pola. Ta radovednost je bila pa tako živa, da se je baje pred nekaj leti sodnik Majaron že resno posvetoval s svojim adjunktom, ne bi li bilo umestno nekega tujca zapreti kot gotovega ogleduha, ker konec drugega dne svojega bivanja v Borju še ni bil stopil na ulico in nihče ni vedel njegovega imena.