»Sanje, sanje!« vzkliknil je skoraj vselej ter jezno zaprl knjigo. A danes na poti se ga je lotil oni čut z dvojno silo, in čud no, danes se ga ni branil, nego strastno se je utapljal vanj, kakor v nadi, da mu bode mogel duška dati v edinem tem, da vidi ono temnooko deklico. Zunaj Borja ga je srečal voz, katerega je bil že od daleč spoznal.