»Glej ju, glej,« klical je adjunkt za njima, »sedaj gresta v istini plesat ‒ za narod!« Koren ni govoril; zadovoljil se je z zaničljivim pogledom, s katerim je premeril vso smejočo se družbo, in povrnil se je s Koprivcem v dvorano. Tu so se zbirali pari za četvorko.