Prav tedaj, ko se je globoko poklonil občinstvu, katero ga je tako, kakor prej pevce, sprejelo z glasnim ploskom, ter bil položil debel rokopis na mizico predse, kosti svojega rojstva pa v pleten naslanjač, prav tedaj je vstopil v dvorano pri zadnjih vratih mladi borjanski kaplan. »Servus!« dejal mu je Koren, stoječ poleg vhoda. »Dober večer!« odzdravil je oni.