Srce ji je bílo, da ga je skoraj čula, nekovo sladko veselje jo je navdajalo, a čista vendar ni bila ta radost. Očitala si je takoj, še prej nego je razganila pismo, da morebiti vendar ni prav, ker ravna tako tajno in ker niti materi ni tega razodela. »E, kaj,« dejala je potem v nedolžnosti svoji, »kaj more biti to hudega?«