France, ki se treh parov pesti ne bi bil ustrašil, zbal se je vendar te prikazni in hotel pobegniti. Pa v tem hipu se stegne kepa na kamnu, glava in dve roke ste bili videti. »O ti pretegnjena luna ti, ti spak ti, da bi te nocoj Bog ne bil obesil gor, ampak da bi te v lužo vrgel žabam!« tako je klela podoba na kamnu, s suhim prstom žugaje mesecu na nebu, z glasom pol na jok, pol na jezo.