Ali prazno je bilo upanje, po katerem smo mislili, da ostanemo zmerom na meji v Kovnu in da ne pojdemo v sredo sovražnikove dežele. Komaj mesec dni, pa smo bili tam. 20. julija pride povelje, vsi pomarširamo iz Kovna proti sredini Ruske. Moji kompaniji je bilo naloženo sto voz moke na Vilno transportirati.