Vsi smo se skoraj od veselja jokali in Boga hvalili, bodisi Hrvat ali Madžar ali Kranjec, poreden ali pošten; za menihe pa bi bili ne vem kaj storili tačas, ko bi bili hoteli kaj od nas. »Božja previdnost nas je semkaj pripeljala in božji ljudje so to, ki so nas pogostili,« dejali smo, dasiravno smo bili vojaki. Solze hvaležnosti so se marsikomu utrinjale skrivaj, ko smo se poslovili od dobrih belih menihov.