Po smrti moje žene pa me je sreča pustila in zdaj stanujem v Stični, star, nadložen, nimam in ne morem drugega ko čebele komandirati, katere so mi na stare dni skoro edino veselje. Ker rad o Ruskem in o Napoleonu pripovedujem, pravijo mi ljudje »stari Ruski«. Mislim, da se težko dobi Slovenec take starosti ko jaz, da bi bil toliko prestal, če mi ne zamerite, da se pohvalim.