Premišljal sem po potu svojo dozdanjo usodo in moral sem Boga hvaliti, da mi je zmerom pomagal, da me ni zapustil tudi v največjih nadlogah. Kako lahko bi se mi bilo v vretju na ledenem potu spodletelo in bi me bili pohodili, kako lahko bi bil od lakote umrl ali zmrznil kakor tisoč in tisoč mojih pajdašev! In vendar mi je bil večni Bog milostljiv!