Le pravljica je vedela čudne reči o nekem možu povedati, ki je z velikim krdelom malovrednih, obupanih ljudi, ki so se svetu morali odtezati, stanoval v kamnitih solčavskih gorah. Ta pravljica je trdila, da se ta razbojnik imenuje sin kmečkega cesarja, da je strah in groza bogatim gradém in popotnim plemenitašem. Pravila je, da pri kmetih ne ropa, da ne stori žalega ubogemu vaščanu, da je pa že nekaterega gosposkega človeka za vselej zmanjkalo s ceste, da iz grajskih čred voli pobira itd.