Kosomanu ni že zaradi tega po sreči šlo, ker ni mogel barona nenadoma napasti.
Težki baronov meč v hipu ob tla vrže dva kmeta, ki sta se nerodno branila s svojimi sekirami, trije pobegnejo koj, trije kmalu za njimi. Kosoman opazi, da je sam, popusti mladega barona, kateremu je bil meč iz rok zbil in ga na tla vrgel, in ker ni hotel, da bi ga pobili ali ujeli, uide v goščo, kamor ni mogel nihče za njim.