Vzel je sekiro in odšel na Reber kar skozi leso pri Vrbankovem čebelnjaku. Miren, sončen dan je bil; brez vetra. Na klopci pri čebelnjaku so sedeli Vrbanek, Jok, Tomaž in Mežkov Joža, se greli in kadili, se pogovarjali in gledali čebele, ki so že pridno nosile obnožnino.