Nikamor se mu ni mudilo, kakor bi divjačina res ločila po vonju smodnika lovca od drugih ljudi. Marko je počival na skalnem robu ob Velikem plazu, gledal gamsa, ki se je umikal v Vrliče, se mu skrival in zopet prikazoval; in je sklenil, da bo šel sam po istih policah in ob istih skalah, ker je že večkrat slišal praviti, da kamor pride gams, tja pripleza tudi človek. Velike skalne vetrnice in beli nizki mak so potrepetavali med blazinami drobnega rdečega cvetja okrog Marka.