Joža in Reza sta zopet tesno stopila drug k drugemu in, če je Marko v rahli temi prav razločil, sta se poljubila. Frčejevo Rezko, katero je Marko skušal imeti rad, je Marko imel sedaj res rad, samo drugače, kakor jo je skušal imeti. Zato jo je imel, ker ga je opomnila, da zaenkrat tudi zanj na Zavrhu v vsakem grmu raste krajcar in - da poroka ni vse in - da je Ančko vredno čakati trikrat »eno leto, dve al′ tri«.