Za njimi so molili pred njo pastirji. Gospodarji in gospodje so jo hoteli imeti med sabo v dolini, v Žabnicah, pa jim je Marija uhajala nazaj med jarce in ovčarje. Goreča rdeča sveča je Jerneja spomnila teh čudovitih dogodkov in z jasno mislijo je zaprosil in pomolil: »O, Marija z višave, priprošnjica samotarskih ovčarjev, stoj na moji strani ob tej zadnji uri.«