PETO POGLAVJE SLEČ ŽARI Zadnjo skledo mleka je posnela Bajtnikova Mica, pokrila smetano in je, dasi ni imela navade sama s sabo govoriti, glasno spregovorila: »Prav ponjo bom morala iti.« Mica je že več let planinila v rodinski koči, ki je bila edina zidana na Jezércih; dandanes je zapuščena, bo v nekaj letih razvalina in bo izginila, kakor so izginile druge stare koče in tamori. Izpred praga se je ponovno ozrla proti spodnjemu jezercu, na stezo, po kateri je počasi prihajala Frčejeva Reza z velikim šopkom razcvelega sleča v roki.