Če bi bila Ančka vedela, kako kar ni mogel Marko odgnati jarcev z dvora, da je bilo celo Podlipnici žal, ker je poslala Ančko zdoma, in kako je še z vasi iskal Marko v Podlipnikovih oknih Ančko, bi ji bilo še huje. Ropotaje je padalo kamenje v trugo. Obema dekletoma, Ančki in Rozalki, pa so uhajale misli in oči čez po lje, čez vas in čez Reber k Marku, ki je gnal čez Vrh največji trop v srenji, Marko, najmlajši ovčar.