V jutranjem soncu sta za križem na vrhu poti brezskrbno poležavala Jok in Marko. V Pečeh pod njima je pasel Volkun Markove jarce, Jok pa je svoje pustil pri Svetem Lovrencu Hrustu; še nikoli mu jih ni, da ga preizkusi, ali bo obstal sam pri tropu ali bo prišel, prav po tepeno, po sledi za ovčarjem. Vse je kazalo, da se bo »španec« dobro obnesel.