V samostanu zrejena, bila je zelo pobožna, morebiti ne toliko iz nagona, nego iz naravnega vzroka, ker ji je potreba bila, srce, ki ni vse viselo na starejšem možu, ki materine ljubezni ni poznalo (otrok nista imela), napolniti s kakim drugim čutom. Možu je bila zvesta; nezvestobi niti prilike ni bilo, ko bi je celo pobožnost in dolžnost ne bila vezala. Spomini njene mladosti ‒ v vsakdanjih skrbeh so bili že pozabljeni.