Časi pa, kadar je karana Vida videla, da je stvar resna, umolknila je tudi in umaknila se, a potem se je na njenem vedenju dva dni poznalo, da ni pozabila. Poleg vsega tega pa je deklica svoje roditelje jako rada imela in, kar nekaj pomenja, berači so jo daleč okoli po Krasu hvalili, da je deklica »dobrih rok«; a tudi Basnigojeva velika družina hlapcev in dekel ni bila zlogolčna o njej, dasi so nekateri, zlasti mlajši, mogli pritoževati se, da je njihovo uho že čulo in čutilo drobno, pa dovolj težko njeno ročico. Taka je bila Vida tedaj štiri leta prej.