Ravno v tem stanu ga zagleda gospod Andraž Slamorezec. On je ravno nekaj kislega mleka posrebal za popoldanje kosilo in je ravno premišljal ‒ vedi ga bog kaj ‒ ko Drnuljevega kozla ob plotu zapazi in njegovo hudobno namembo razvidi. Razkačen popade ‒ ne vem, če burkle ali štorkljo, in dirja na plano s trdnim namenom, da bi hudobnega Drnuljevega kozla do gotove smrti potolkel.