Medtem ko so se pripravljali za procesijo, zgodila se je slovenski vojski velika nesreča. Ahmet paša, turški poveljnik, je komaj zvedel, da so kristjani njegovo prvo krdelo razmetali in večidel pobili, kar razkačen zapove svoji petkrat večji vojski, da še tisto noč zajame krščanske junake. Ko jutro napoči, videli so Slovenci naenkrat, da jih je zajel desetkrat večji sovražnik; in nepripravljeni, prestrašeni so morali zopet zgrabiti za orožje in braniti sebe in deželo.