Stari Ožbe, ki je služil v gradu šestdeset let, šel je osebenjkovat na stare dni, toda le za malo časa, kajti kmalu se je preselil s tega sveta za Maro, staro hišno, katera je bila umrla precej za očetom Bernardom še v gradu. Marku so bili tudi že lasjé osiveli; postava, nekdaj moška in močna, sključila se je bila in zgrbančila. Največ je pripomogla žalost in skrb za sina, da mu je starost prezgodaj jela lomiti kosti.