»Ne,« odgovori mlad razmršen cigan poglavarju Samolu, »jaz sem dobro videl; nož sem skril v nedrje in prosil v kloštru daru. Pater, ki mi je dajal jedil ‒ trap me je res imel za romarja z Laškega ‒ pravil mi je, da je mnogo vitezov v kloštru in dobro sem čul ime: Kozjak. Ako bode nocoj hodil domov in ne bode šel nikoder drugod, mora priti mimo.«