‒ Ne bode ti dobro, ako si me prekanil, to ti povem; če zastonj prežimo tu nocoj, zatilnik tebi potipljem; saj veste, da nas začnó iskati, ako tukaj kaj dalje oprezujemo, in kakor smo mi konopno zavratnico spletli za viteza Kozjaka, tako utegnejo vitezi izmed nas ene za želod obesiti na hraste.«
»Ne,« odgovori mlad razmršen cigan poglavarju Samolu, »jaz sem dobro videl; nož sem skril v nedrje in prosil v kloštru daru. Pater, ki mi je dajal jedil ‒ trap me je res imel za romarja z Laškega ‒ pravil mi je, da je mnogo vitezov v kloštru in dobro sem čul ime: Kozjak.