Toda jaz pravim: pojdite zdaj ven z menoj še to noč na Kozjak, kjer dobote morda že tudi krivega brata, in jaz vam pripeljem janičarja, krotkega ko jagnje. Sicer moram pozabiti, da ste mi sina pobili,« pri tem spominu se ciganu čelo nabere v gube, da se Marko skoro jame bati svojega novega tovariša, »ali maščeval sem se in vašega brata moram potlačiti.« »Prijatelj,« reče menih otožno, »nikdar ti nisem menil kaj hudega storiti; ako sem ti, pa ne po volji svoji, pokoril sem se za to in povrnil ti bom, kar se da povrniti, in stori ti, kar obetaš!«