Tu je moral oče gledati, kako so sina grozovito trpinčili, tam je zopet krepek mladenič očeta videl v strašnih bolečinah, vendar vezi na rokah in nogah ‒ te mu niso dale, da bi se bil znosil, da bi se bil zmaščeval nad sovražnikom, neusmiljenim bolj od divje zveri. Kdo popiše grozo in trepet plahe matere, ki je, sama slabotna in brez moči, skušala skriti in braniti svojega otroka, kako je naposled z zobmi celo bojevala se, preden so ji iztrgali dete iz rok. Prepuščamo domišljiji častitih bralcev, da si naslikajo straha polni obraz, dodamo le to, da Turki niso prizanašali nikomur.