Ko je enkrat ta bil na zidu in čez zid, napravil je s svojo težko roko pot pajdašem in zdajci se je krik grozovito razlegnil ‒ Turki so bili v sredi med kristjani; nastane klanje in mahanje, da skoro bi rekel, da sonce ni enakega videlo. Vsakteri je zdaj branil sebe in svoje življenje, zakaj človek rabi vse, tudi največje in najtežje pripomočke, da bi življenje podaljšal, če ne več, vsaj za kake trenutke. Vsak je napel poslednje žile, da bi vraga odpodil od sebe.