Nekega popoldne so se bližali trije možje na konjih gradu Turjaku, Auersperg sam, Sumerek in Grniščak. Danes je imel stari sodnik svojo hčer zopet videti. Pa nikakor ni mogel biti vesel; zamišljen je sedel na konju, in ker nekaj potov ni odgovarjal Simonu, obmolknil je tudi ta.