Roparji, videvši nove sovražnike, so se naglo umaknili in, ko je Rojar s svojimi na mesto prišel, videl je, da je tretji med borilci mladenič kakih tri in dvajset let, kateremu se je že po vnanjem opravku poznalo, da je iz višjega stanu. Imel je nekoliko razbito glavo, vendar je s Štefetovo pripomočjo še prišel na konja in je ginjen zahvaljeval se Rojarju in sosebno dvema hlapcema za pomaganje ravno o pravem času. Bil je to Peter Koren, sin precej imenitnega graščaka v deželi, in je z veseljem sprejel Rojarjevo ponudbo, naj gre za to noč na Rojinje ž njimi.