France Rojar po vrnitvi iz bitve pri Sisku ni bil več tisti trdni, koreniti mož ko popred, ampak vidno se je staral. Lasje so se čedalje bolj belili, zastavna in močna njegova postava se je jela od leta do leta bolj sključevati in vedno manj ga je bilo videti. Lahko si je tudi misliti, da ni bil v družbi več tisti veseli mož ko popred, da je opustil lov in vsakršno zabavo, kakršno je ljubil nekdaj, in da je postal tih, zamišljen in resnoben starec, ki ni iskal druščine ni veselja razen enega, ki ga je imel doma, in to njegovo veselje je bila hčerka.