Privoščil si je malo, ni se upal ne enkrat do sitega najesti, nikdar ni vina ali druge drage pijače pokusil. Dasiravno je bil samosvoj in ni govoril ne pečal se s sosedi, hvalili so ga vendar, da je ves drugačen kakor oče njegov, da pridno dolgove plačuje, živino redi in kmetuje. Čez šest let je bila Abrankova domačija zopet dobra, brez dolga.