Poslušal je prav rad in veselilo ga je, če so ga možaki, mladi in stari, pri vinu hvalili, in ni vedel, da se mu za hrbtom nekateri smejó, da je neumen in da preveč lahkomiselno ravna s svojim ne preobilnim premoženjem. Neko nedeljo popoldne si Tirtelj prav za trdno nameni, da bo poslednjo besedo govoril z očetom Meškotlom zastran ženitve. Ker se je bil že prej prepričal, da to ne gre tako lahko, kakor bi človek mislil, in ker je vedel, da vino šele dá pravega poguma, nameni se tudi povrhu, da se bo enkrat malo napil in si jezik bolj razvozlal.