Hlapec in dekla sta za svoj žep tržila in točila in dobro živela za Tirtljevo premoženje. On vsega tega ni zapazil, ker je vse svoji misli puščal ‒ že vemo kje; in da se naravnost pove, če se mu je tudi včasi malo zdelo, kako in kaj se godi, bil je predobrosrčen, da bi bil kaj rekel. Tako je minil čas za časom in Tirtelj ni bil oženjen in je toliko vedel, kdaj bo in če bo, kakor nas eden ve, kdaj umrjemo.